12. 1. 2009

Blog Marte Bon

Zelo sem počaščena, da mi pripada pisanje prvega bloga na prenovljeni strani Rokometne zveze Slovenije. Končno prenovljena stran. Vse čestitke tistim, ki so tvorci tega. Pa vendar se premika, tudi na RZS. Tudi RZS želim, da bo pod novim vodstvom prenovljena, sodobna in sveža, kot nova www stran … Čestitam Tomaž za odločitev.

Ko sem razmišljala o temi, prav dolgo ni bilo potrebno razmišljati: tole bo nov začetek in začetki so krasni. Vsaka dejavnost mora imeti spoštljiv odnos do svoje zgodovine in do ljudi, ki so jo soustvarjali … In stopiti na ramena predhodnikov je osnovna modrost ... Zato bom pisala: MOJI PREDSEDNIKI. To bo tudi pogled na zgodovino, predvsem iz vidika položaja stroke v okviru Rokometne zveze Slovenije.

Poznala, bolj na daleč sicer, sem tudi Milana Zupančiča in Igorja Makovca, a ni dvoma moje glavno sodelovanje in moj prvi predsednik je Zoran Jankovič. Najino sodelovanje se je začelo v RK Krim, leta 1993. Začela sva z zapletom, ko sva »pomerila ega«, nadaljevala pa v zgodbo medsebojnega zaupanja in spoštovanja, Ogromno sem se naučila, pridobila ogromno izkušenj. Vedno bom to spoštovala. Mlada po letih, še bolj po stažu sem leta 1996 postala selektorica ženske reprezentance. Okrog leta 2000, potem ko se je dr. Šibila odločil odstopiti, sem postala predsednica strokovnega sveta. Čeprav ima Zorana Jankovića "pol sveta" za avtokrata, jaz iz prve roke povem, da je imela stroka v času njegovega predsedovanja najvidnejšo vlogo. Bili smo vprašani za mnenje in upoštevani. Konstruktivno sodelovanje, vzajemno zaupanje. In kot verjetno vsem spomin seže, v tistem obdobju do leta 2004 v rokometu beležimo daleč največje uspehe. Pa ne govorimo le o srebru na Euru 2004, govorim treh medaljah mladinske moške reprezentance, govorim o prvi uvrstitvi ženske reprezentance na veliko tekmovanje, SP 1997 v Nemčiji, o dveh bronih na mediteranskih igrah ženske reprezentance, najboljši uvrstitvi ženske reprezentance (8, mesto, SP 2003) o dobrih uvrstitvah mladih ženskih in moških reprezentanc, o stalnem uvrščanju moške članske reprezentance na velika tekmovanja, o vključevanju posameznikov v organe EHF, o splošnem razvoju rokometa, ki je bil kronan z medaljo na EP 2004. In kronan tudi z evropskim naslovom Celja in petimi finali v LP Krima, dvema naslovoma evropskih prvakinj. Če kdo ljubi ali ne, teh rezultatov temu obdobju, temu predsedniku ne more nihče vzeti.

Zorana Jankovića je leta 2004 zamenjal dr. Marjan Sedej. Zelo zanimiva oseba, izjemno duhovit predsednik, iskrivega duha, velike širine, izjeme retorik. Če njegovega predsedovanja ne bi prekinili nepredvideni dogodki v glaven sponzorju rokometa, menim da bi RZS povrnil na pota stare slave. Se mi zdi tudi, da je spoznal in bi postavil stvari in ljudi na ustrezna mesta. Za rokomet je ogromno naredil, jaz se mu zahvaljujem…..Je pa res, da so se v njegovem času začeli prvi poizkusi zmanjševanje vloge strokovnega sveta. Pa še tisti, za katere pobude strokovnega sveta pomenijo neko delo ali obveznosti (pa četudi najmanjše), so omalovaževanje strokovnega sveta podprli. Menim, da je to eden izmed glavnih dejavnikov, da je šel rokometni voz v zadnjih letih krepko navzdol.

Moj tretji predsednik: Mag. Žiga Debeljak; zelo drugačen stil vodenja, drugačen, vendar zelo učinkovit, hiter v mislih in dejanjih; tudi z njim sem dobro in z veseljem sodelovala. Dokler je bil dejaven kot predsednik, se je vloga strokovnega sveta spet ustrezno krepila, predsednik se je celo udeleževal sej SS. Ko so vajeti RZS v obliki neformalne oblasti prevzeli "prosti strelci", je šlo v rokometu vse navzdol. Tako se meni zdi. Vloga stroka je bila povsem na robu dogajanja. Še več. Prispodobo rečeno, če je strokovni svet predlagal: v desno, so "prosti strelci" zahtevali zavoj v levo. Zaradi tega ne morem prevzemati odgovornosti za dogajanja na RZS v zadnjih letih.

Sedaj ima RZS novega predsednika; prav tako strokovni svet. Novemu predsedniku RZS želim uresničitev smelih ciljev, članom strokovnega sveta pa se zahvaljujem za res konstruktivno sodelovanje v vseh teh letih. In za izrečene besede na zadnji seji SS. Zaradi tega je bilo vredno voditi SS v vseh teh letih.