Rokometni klub Celje Pivovarna Laško je izdal izjavo za javnost (odprto pismo), poslano RZS, ZROPS, vsem prvoligaškim klubom in medijem. Izjavo celjskega kluba z naslovom "Enaka merila za vse?" objavljamo v celoti in brez popravkov.
"Ali je prvenstvo regularno in ali veljajo za vse enaka pravila? To je eno izmed temeljnih vprašanj, ki si jih lahko zastavimo v teh dneh. To vprašanje si zastavljamo le na osnovi obravnave našega kluba in naših igralcev v primerjavi z drugimi, verjetno pa bi podobno lahko razmišljali še nekateri slovenski klubi.
V začetku sezone smo, po disciplinski odločbi zoper Zvonimirja Serdarušiča zapisali, da v bitki z mlini na veter ne želimo izgubljati energije. Takrat smo obsodili dejanje našega trenerja in sprejeli kazen, ki mu je bila izrečena, čeprav smo jo ocenjevali kot veliko prestrogo.
Disciplinski sodnik je namreč Zvonimirju Serdarušiču izrekel prepoved opravljanja funkcije prvega trenerja RK Celje Pivovarna Laško za obdobje enega meseca in sicer zaradi v sklepu zapisanega »grobega nešportnega obnašanja«. Spomnimo, Zvonimir Serdarušič je v 12. minuti tekme, zaradi nestrinjanja s sodniškimi odločitvami sprejetimi do tega trenutka, stopil na igrišče ter to nestrinjanje izkazal sodnikoma. Po dolgem posvetu sodnikov in delegata, je dobil rdeči karton in moral na tribuno. Disciplinski sodnik je kasneje po ogledu posnetka, tega si je še vedno moč ogledati na spletni strani www.mik1liga.si, in oceniti grobost dejanja, izrekel kazen »prepoved opravljanja dolžnosti uradne osebe za en (1) mesec v rednem delu tekmovanja 1 SRL MOŠKI in plačilo denarne kazni v višini 200 EUR."
RK Celje Pivovarna Laško se z izrečeno kaznijo ni strinjal, a se nanjo ni pritožil, saj je bilo očitno, da je na izrek kazni vplivalo še več dejavnikov, ki s prekrškom, ki ga je trener Celja storil, niso imeli nobene povezave. Pristojni so se tudi potrudili, da se je kazen začela nemudoma izvajati, saj so že pred naslednjo tekmo v Ormožu za to poskrbeli z varnostniki pred garderobo.
Temu takrat nismo želeli posvečati preveč energije. Svojo pozornost smo želeli usmerjati na igrišče, vendar so se pristojni trudili, da nam le to onemogočijo. To smo znova dokaj hitro spoznali. Na derbiju v Kopru je bil zaradi izkazanega nezadovoljstva nad izjemno grobim prekrškom nasprotnega igralca, ki je bil kaznovan le z dvema minutama, z rdečim kartonom »nagrajen« Petar Metličič, ki je zaradi tega moral počivati na naslednji tekmi.
Tudi s to odločitvijo se nismo strinjali, vendar smo jo sprejeli. Menimo namreč, da je potrebno odločitve sodnikov na igrišču, disciplinskega sodnika in vodstva tekmovanja spoštovati. Menimo pa tudi, da morajo biti odločitve enakopravne za vse.
Tu pa se v zadnjem času močno zaplete. So res enakopravna za vse? To se lahko ob zadnjih primerih upravičeno sprašuje(mo)jo mnogi. Seveda imamo v mislih predvsem dogodke s tekme Koper – Loka, nato s finalnega turnirja pokala in nazadnje naše zadnje tekme s Koprom. Ker nimamo dovolj podatkov, oziroma so ti s posnetkov le plod ugibanja, ne moremo komentirati zapletov z merjenjem časa in morebitnimi napačnimi odločitvami sodnikov ter delegata na tekmi v Kopru. Na podlagi posnetkov pa lahko ocenimo vsaj obnašanje dveh akterjev posameznih ekip, kot tudi posledično odločitev sodnikov in delegata. V kolikor je bil Petru Metličiču pokazan neposredni rdeči karton ob njegovemu domnevnemu »grobemu nešportnemu obnašanju« in je to kasneje z odločbo utemeljil tudi disciplinski sodnik, je naše vprašanje za pristojne, kako definirajo obnašanje igralca Uroša Elezoviča do gostujočega trenerja?
Sodnika in kasneje delegat tega očitno niso ocenili tako, kajti kaznovan je bil le z dvema minutama, po tekmi pa tudi ni bil prijavljen. Kakšna so torej navodila sodnikom in delegatom, če vemo, da so se v primeru Serdarušiča in Metličiča odločili skupaj? Ne želimo se spuščati v višino kazni in utemeljitev, ki jo je sedaj dobil Elezovič. Vendar vidimo lahko, da pri sprejemanju odločitve sodnikov ter delegata niso enaka merila za vse. Ne nazadnje smo to lahko ponovno videli na petkovi tekmi s Koprom, ko je bilo protestiranje Metličiča kaznovano z 2+2 minutama kazni. Torej fizični kontakt na eni strani in protest na drugi strani (2 minuti proti 2+2 minuti).
Popolnoma drugo vprašanje pa je kako definirajo obnašanje trenerja Loke, Gregorja Cvijiča, ki je nedvomno udaril prej omenjenega igralca, sodnik pa je to videl (op.-to je vidno iz posnetka)? Ali so merila za vse enaka? Kazen, ki jo je trener sedaj prejel za to, pa je štiri (4)! tekme prepovedi opravljanja funkcije trenerja. Trener Cvijič je stopil v igrišče in nekoga udaril = 4 tekme (manj kot en mesec). Serdarušič je stopil na igrišče ter protestiral = 1 mesec. Ponovno ponavljamo vprašanje – Ali so merila enaka za vse?
Verjetno niso. Če se še enkrat dotaknemo petkove tekme s Koprom in razmerja izključitev. Najprej naj izpostavimo, da je bila večina izključitev na naši strani upravičenih, edini sporni sta nam druga izključitev Kokšarova ter dodatni dve minuti Metličiča. Vendar nikakor ne moremo mimo dejstva, da za podobne prekrške niso bili kaznovani gostje. Da sodnika ob koncu nista imela čiste vesti kaže dejstvo, da si nikakor nista upala izključiti Toskiča, ki bi ga zaradi ugovarjanja morala in prekrška v korist gostov za strel s sedmih metrov, ko so trije naši igralci stali globoko v kazenskem prostoru. Morda bo kdo rekel, da je bila to kompenzacija, a mi te ne želimo. Dopuščamo napake, te delamo vsi, vendar ne jih potem popravljati z novimi.
Še en primer se je zgodil tudi na finalnem turnirju Pokala, ko sta se na eni izmed polfinalnih tekem dva igralca stepla (padali so močni udarci), za to sta prejela rdeči karton, nista pa bila prijavljena, kar bi bila osnova za prepoved igranja na naslednji tekmi, s tem pa je bil pred tekmo podrobno seznanjen delegat. Namenoma ne bomo napisali iz katerih vrst prihaja, kajti po našem mnenju so vsi sodniki le servis, ki zagotavlja izvajanje pravil, ta pa so enaka ne glede na to, katera je njihova krovna organizacija. Saj vsi igramo rokomet?
Zavedamo se, da so to neprijetni dogodki za rokomet in ne prinašajo nič dobrega, vendar kot vodstvo ZROPS-a v zadnjih izjavah zatrjuje, morajo biti pravila za vse enaka. Samo na finančnem ali tudi na drugih področjih? Ne želimo se spuščati v polemiko z ZROPS-om, pa vendar na nekatera vprašanja pričakujemo odgovor, oziroma vsaj javno pojasnilo.
Ena poglavitnih nalog ZROPS-a ob ustanovitvi je bila uvedba licenciranja. Tega še vedno ni, ker nekaterim preprosto ne ustreza. Ob finančnih težavah, s katerimi se soočamo vsi po vrsti (tudi ZROPS), bi bilo licenciranje lahko rešitev za realne osnove. Ne bi imeli Prul, Gold Cluba in danes se ne bi pogovarjali o Mariboru. Ob malce zmernejši politiki (vseh vpletenih) tudi ne bi imeli nesoglasij med RZS in ZROPS. Imeli bi enaka pravila in merila za vse. Tega danes žal pač nimamo! Je pa čas, da jih dobimo in da jih dobi slovenski rokomet. Za to smo odgovorni vsi skupaj, v prvi vrsti pa Rokometna zveza Slovenije in Zveza rokometnih prvoligašev Slovenije.
V upanju na svetlo rokometno prihodnost, ta vseeno ni tako črna, kot bi mnogi radi pokazali, vas lepo pozdravljamo in vas pozivamo, da končno stopimo skupaj. Nasprotniki pa bodimo le na igrišču."
RK Celje Pivovarna Laško