Slovenija, športna destinacija v osrčju Evrope

Rogaška Slatina med 16. in 19. junijem gosti prvi mednarodni filmski festival športnega dokumentarnega in igranega filma v Sloveniji. V tridnevnem programu bo na ogled več kot 35 filmov na temo športa in olimpizma. Del zgodbe so tudi ambasadorke ženskega evropskega prvenstva v rokometu, ki so sodelovale na sobotni okrogli mizi na temo žensk v športu.

Na pogovoru na Evropski ploščadi so sodelovale dr. Maja Zalaznik, predavateljica na ljubljanski Ekonomski fakulteti, mag. Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije – obe sta tudi ambasadorki prvenstva - in Anja Frešer, vodja slovenskih ženskih rokometnih reprezentanc ter nekdanja slovenska reprezentantka. Debata je osvetlila številne pozitivne vidike organizacije športnih prireditev pri nas. Sogovornice so se strinjale, da šport ni le tista dejavnost, ki povezuje igralke in navijače, ampak ima športni turizem preko podpore svojemu klubu oz. državi tudi pomemben gospodarski vidik.

»Šport imamo v genih, obenem smo ponosni na destinacije, ki jih Slovenija ponuja. Zanimivi smo 365 dni v letu,« je prepričana Pakova. Organizacija športnih tekmovanj – Slovenija od srede naprej gosti mladinsko svetovno prvenstvo v rokometu, v mesecu novembru pa evropsko člansko tekmovanje – je priložnost, da predstavimo Slovenijo potencialnim turistom, navijačem. »Naša naloga je, da jih navdušimo že pred prihodom in narediti moramo vse, da v Sloveniji ostanejo čim dlje, da se pri nas počutijo, kot doma.«

»Slovenci smo izjemni gostitelji,« pritrjuje tudi Zalaznikova. »Poleg tega, da živimo s športom smo tudi strokovno zelo podkovani. Pomembno je omeniti tudi prostovoljstvo v športu, ki ga je pri nas ogromno,« s čimer Slovenija kot destinacija v osrčju Evrope ponuja popoln paket.

Zapuščina, ki jo velika tekmovanja prinesejo, se kaže na večih ravneh, se strinjajo sogovornice. Tako v številu nočitev, kot tudi v napredku igralk in razvoju športa kot takega. »Naša želja je, da se čim več otrok preizkusi v rokometni igri. Nastopi športnikov na velikih tekmovanjih za sabo potegnejo večji vpis v klube, večja je medijska podpora in bolj množična je tudi telesna aktivnost mladih,« je prepričana Frešerjeva. Gibalno dejavni otroci po pandemiji, ki je žal prinesla porast debelosti, so pomemben učinek velikih tekmovanj in uspehov športnikov in športnic tudi dolgoročno.

Kljub temu, da živimo v 21. stoletju, moški in ženski šport še ni izenačen. To je eden od stebrov prvenstva Stare celine, ki se opira na športni del tekmovanja, opolnomočenje žensk v športu in družbi nasploh in trajnost. »Igramo isti šport na isti dimenziji igrišča, a so rokometašice plačane manj, dobimo tudi manj sponzorskih sredstev,« opozarja Frešerjeva. »Slovenija zagotovo lahko postane vzorčni primer, kako se z malo skrbnosti in načrtovanja lotiti tudi področja trajnosti,« dodaja Zalaznikova. 

In kakšne so želje za novembrsko EP, ki ga Slovenija začenja proti Danski? »V športu radi rečemo, da gremo stopnico po stopnico. Zagotovim vam lahko, da bomo dali vse od sebe in uspeh, glede na zahtevnost skupine, merili že s tem, da se prebijemo v glavni del tekmovanja, ki bo potekal v Stožicah.« Slovenija bo prve tekme odigrala v Celju.

Prav v Celju pa se 22. junija začenja svetovno prvenstvo rokometašic do 20 let, kjer bodo nastopile rokometašice iz 32 držav s celotnega sveta. Želja reprezentantk, tako mladink kot članic, je, da bodo tribune čim bolj obarvane v barvah slovenske zastave, same pa obljubljajo da bodo, kot pravi slogan novembrskega EP, igrale s srcem. In nepopustljivo. Do zadnjih sekund.