Z golom v zadnji sekunde tekme je tretja ekipa Azije in tudi udeleženka januarskega svetovnega
prvenstva premagala mladinsko vrsto Slovenije, ki je v tem drugem srečanju
delovala veliko bolje kot proti mladinski vrsti Irana. Ekipa je bila namreč bolj spočita in tudi
časovna razlika ni več tako vplivala na zbranost v igri.
Iran – Slovenija (U-20) 30:29
(11:16)
Teheran – Športna dvorana. Sodnika: Hedarpoor in Khuukpoor
(Iran).
Iran: Said, Asad (10 obramb) ; Rahmati 3, Nosrati Sh. 2,
Mahryar 2, Nosrati K. 1, Samsami, Kazemi 2, Kiani, Sekenari 9 (5), Mousavi 2,
Abuei, Rajabi 1, Barbat 3, Karamtan, Rezaei 2. Selektor: Borut Maček.
Slovenija (U-20): Kastelic (7 obramb), Blaževič (5 obramb);
Blagotinšek 2, Suholežnik 1, Groff, Lapajne 1, Maroh 3, Janc 7, Jurečič 1,
Ovniček 1, Gjerek , Levc 8 (1), Kodrin, Bratkovič 3, Jenko-Bogdanič, Šol 1.
Selektor: Slavko Ivezič.
Sedemmetrovke: Iran 6 (5), Slovenija 1 (1)
Izključitve: Iran 6, Slovenija 6 minut.
Slovenci so tekmo proti domači članski vrsti, ki jo vodi naš
trener Borut Maček, začeli odlično in
povedli s 5:1. Iranci so odgovorili z delnim izidom 4:0 in izenačili, vendar to
našim ni pristriglo peruti. Nadaljevali so z dobro igro v obrambi in napadu ter
spet povedli, najprej z minimalno prednostjo, nato pa so do polčasa, s
kombinatorno in hitro igro, spet pobegnili za pet zadetkov. Na semaforju je ob
odhodu v garderobo pisalo presenetljivih 16:11.
V tem ritmu so slovenski mladinci zdržali skoraj do konca
tekme, ko je za preobrat poskrbela
sedmerica, na katero Maček sicer najmanj računa, tokrat pa je zaigrala zelo
agresivno obrambo s tesnim pokrivanjem naših najboljših strelcev, kar je
domačim prineslo izenačenje na 25.
Od takrat do konca so naši štirikrat povedli za gol razlike,
Iranci pa vedno izenačili. Zmagoviti zadetek in svoje drugo vodstvo na tekmi so
dosegli s krilne pozicije v zadnji sekundi tekme. Naši, ki so nastopili brez
kapetana ekipe Tilna Kodrina, ki se je poškodoval na treningu, si za prikazano
zaslužijo vse pohvale. Slavko Ivezič in pomočnik Aleksander Lapajne upata, da
bosta lahko do konca gostovanja uresničila vse tisto, kar sta si zamislila za
to fazo priprav, ki so se izkazale za zelo koristne.
V Iranu igrajo kakovosten rokomet, hkrati pa si želijo tudi
tesnejšega sodelovanja z Slovenijo. Zasluga za to gre Borutu Mačku, ki se je
kot trener iz Katarja vrnil v Iran, kjer je z reprezentanco dosegel bron na
azijskem prvenstvu. Maček je poskrbel tudi za srečanje pri predsedniku iranske
rokometne zveze dr. Khosra Nasiriju, ki je sprejel celotno vodstvo slovenske
ekipe in izrazil željo po tradicionalnem sodelovanju. Slovenija je zanje
pravšnji partner, saj ima kakovostne selekcije
vseh starostnih skupin. V Iran bi radi povabili tudi slovenske mladinke
ter pridobili še kakšno slovensko trenerko za njihovo žensko
reprezentanco. Pripravljeni so podpisati
dogovor o sodelovanju, o tem pa bo tekla beseda avgusta, ko bo Iran na pripravah
v Sloveniji. V imenu RZS se je Nasiriju
zahvalil vodja naših moških reprezentanc Uroš Mohorič.
O tem so obširno poročali tudi domači mediji. Že o tekmi
mladih so poročale tri največje iranske televizijske hiše, osrednja nacionalna
televizija pa je prispevek o tem uvrstila kar takoj za poročilom s polfinalne
tekme svetovnega prvenstva.
Domači, s katerimi bodo mladinci odigrali še dve tekmi, so
se pri organizaciji gostovanja Slovencev zelo potrudili, tako z namestitvijo,
kot tudi z organizacijo treningov, prevozov in tekem. Urnik Slovencev je zelo
zatrpan tudi zaradi velikih razdalj v velemestu, kjer najdaljša ulica meri kar
52 kilometrov. To pa je poleg problemov
z internetno povezavo tudi največji problem, saj zaradi velike gneče v prometu
naši vsak dan za vožnjo do dvorane, ki je oddaljena le dobrih deset
kilometrov, porabijo skoraj dve uri.
(rp)