20. 8. 2010

Intervju s trenerjem celjskih rokometašev Zvonimirjem Serdarušićem

V rubriki "INTERVJU" tokrat gostuje Zvonimir Serdarušić, trener rokometašev Celja Pivovarne Laško.Serdarušić je v intervjuju ocenil okrepitve pivovarjev in drugih klubov v Sloveniji, spregovoril o prihodnosti celjskega kluba in vlogi mladih igralcev v njem, pričakovanjih v evropski ligi prvakov, zamenjavi kapetana Kokšarova z Zormanom... Vabljeni k zanimivemu branju!

 

Kateri klub naj bi bil Celjanom v slovenski ligi in pokalnem tekmovanju nevarnejši tekmec – Gorenje ali Cimos? Ali se lahko še kdo poleg treh najboljših vključi v boj za naslov prvaka?

 

Seveda ne bi bilo korektno, če bi se odločil za enega ali drugega. V vsakem primeru bodo tako Velenjčani kot Koprčani zelo nevarni. Jasno je, da tudi drugi klubi niso spali in da so se igralsko okrepili. To, kako smo se okrepili in ali so to prave okrepitve, pa bodo seveda pokazale šele prave tekme. Ko sem se informiral o tem, kakšne okrepitve so v svoje vrste so pripeljali drugi klubi, sem ugotovil, da so se poleg našega kluba, Gorenja in Cimosa dobro okrepili tudi nekateri drugi klubi. Zaradi tega bo seveda tudi kakovostna raven v slovenski ligi precej večja, čeprav sem po drugi strani prepričan, da nihče ne more resneje ogroziti vodilne trojice. Sicer pa je naš cilj jasen – osvojitev dvojne krone, torej slovenskega prvenstva in pokala.

 

 

Na žrebanju skupin za letošnjo ligo prvakov niste imeli sreče, kajti Celjani bodo nastopili v "skupini smrti" s Kielom, Barcelono, Chamberyjem, Kielcami in zmagovalcem turnirja povabljencev.

 

Res je, športna sreča nam je spet obrnila hrbet, toda na razplet žrebanja ni mogoče vplivati in se je z njim pač potrebno sprijazniti. Seveda bi bilo z naše strani precej prepotentno, če bi se Celje skušalo enakovredno primerjati na primer s Kielom in Barcelono. Moj cilj, kar se tiče Evrope, je bil, da sestavim takšno moštvo in potem delam z njim, da smo - ko pridejo takšne težke tekme – vsaj po telesni pripravljenosti in drugih stvareh enakovredni najmočnejšim evropskim klubom. In potem bomo lažje ugotovili, kaj nam še manjka do stika z najboljšimi. Če sem iskren, imata tako Kiel kot Barcelona trenutno kakovostnejši igralski kader kot Celje Pivovarna Laško, a bomo storili vse, kar je v naši moči, da se jima že letos čim bolj približamo. Seveda bomo tudi proti njima šli na zmago, kajti v športu pač ne tekmuješ zato, da bi izgubil.

 

 

PROCES ZAHTEVA ČAS IN DENAR

 

 

Ali je zdaj igralski kader v celoti sestavljen po vašem okusu in željah? Morebiti še kaj manjka?

 

V sedanjem moštvu je tudi nekaj igralcev, ki imajo pogodbe še iz prejšnjih sezon. Seveda ne bi bilo slabo, če bi na kakšnem igralnem mestu uspeli najti še boljše alternative od sedanjih, ampak potrebno se je zavedati, da nobenega moštva ni mogoče sestaviti kar naenkrat ali v zelo kratkem obdobju. Tudi v klubih, ki razpolagajo z večjim proračunom kot celjski klub, na področju okrepitev ni mogoče vsega storiti v sezoni ali dveh. Poglejte primer bogatega Hamburga: nakupil je veliko vrhunskih igralcev, a vseeno niso bili uspešni v minuli sezoni. Čez noč pač ni mogoče priti do uspeha, kajti to je dolgotrajen in zahteven proces, ki zahteva čas in denar. Celoten proces se začne z nekaj spremembami, sčasoma pa postane jasno, katere so slabe točke igralskega kadra in se jih skuša odpraviti z novimi okrepitvami. Potrebno je imeti pravo in dolgoročno strategijo in prepričan sem, da ima Celje Pivovarna Laško možnosti za to.

S prihodom Hrvata Petra Metličića je celjski klub poskrbel za svojo letošnjo najodmevnejšo okrepitev.

 

V Evropi zagotovo ni trenerja, ki si Petra Metličića ne bi želel v svojem moštvu in seveda tudi jaz nisem izjema. Gre za igralca, ki bo okrepil kakovost našega kluba, tako v obrambi kot v napadu. Brez Metličića bi se še težje kosali s Kielom in Barcelono, zdaj pa se bomo z njim v moštvu vsaj malce lažje kosali z Nemci in Španci. Na položaju desnega zunanjega imamo zdaj tri igralce: Petra Metličića, Renata Vugrinca in Žigo Mlakarja.

 

 

ODLOČITEV O MENJAVI JE BILA PRAVILNA

 

 

V moštvu imate zdaj kar šest tujcev. Koliko priložnosti bodo zaradi tega sploh lahko dobili mlajši slovenski igralci?

 

Mladinskega reprezentanta Žigo Mlakarja smo seveda priključili delu s članskim moštvom, sčasoma pa bomo videli, ali si lahko izbori položaj v njem. Gašper Marguč je že standarden igralec v članski selekciji, Vid Poteko pa že dolgo trenira z nami. Poteko se še mora veliko naučiti, predvsem v napadu, priložnost učiti se in igrati z vrhunskimi rokometaši pa v Celju zanesljivo ima. Urban Lesjak ima nekoliko bolj odprto pot do članskega moštva, predvsem zaradi poškodbe in rehabilitacije Aljoše Rezarja, saj nam je zdaj ostal samo Mirko Alilović.

 

 

Ali se strinjate z oceno, da je celjski klub igralsko močnejši kot v minuli sezoni?

 

Da. V vsakem primeru smo močnejši, kot smo bili. Zdaj nimamo samo 16 igralcev, ampak šestnajst takšnih, ki jih lahko tudi uporabimo na igrišču. Poleg tega imamo tudi višino, ki nam bo omogočala igranje obrambnega sistema 6-0 v takšni meri, kot si ga želim.

 

 

Za mnoge je bilo veliko presenečenje, ker zdaj kapetanski trak namesto Edvarda Kokšarova nosi Uroš Zorman.

 

To je bila moja odločitev. Zorman je že kapetan reprezentance Slovenije in če poleg tega že igra v Celju, ne vem, zakaj ne bi bil tudi kapetan v klubu. Dosedanji tedni so pokazali, da s svojo izbiro novega kapetana nisem naredil napake.

 

 

Dejan Kresnik