18. 7. 2009

Intervju z Zvonimirjem Serdarušićem

Strokovno vodenje slovenske moške rokometne reprezentance prevzema svetovno znani strokovnjak, Zvonimir Serdarušić, z nadimkom "Noka". Gre za 58-letnega nekdanjega igralca, ki je v zadnjih 15 letih v rokometnem svetu požel velikanske uspehe s THW Kielom.

Reprezentanco Slovenije bo vodil do olimpijskih iger leta 2012, svoje poslanstvo pa bo začel 1. septembra, ko se bo preselil v našo državo. O ciljih še ni govoril, saj je naravnan bolj na  etape. Njegova filozofija je znana: razmišlja od tekme do tekme. Uradni krst bo zahteven -  januarja na evropskem prvenstvu, ko Slovenijo najprej čaka obračun z Nemčijo.

Kaj vas je prepričalo, da ste prevzeli slovensko reprezentanco?
Zame je bilo poleg ekipe pomembno tudi vprašanje, kdo so ti ljudje, s katerimi bom delal. Tomaž Jeršič mi je jasno povedal, kdo je kaj in kako naprej. Ko sem dobil te odgovore, je bilo lahko sprejeti odločitev, da prevzamem mesto selektorja Slovenije.

Z RZS ste se dogovorili za sodelovanje do leta 2012 – končni cilj so olimpijske igre v Londonu. Realno?
Seveda. V tem trenutku ne morem reči, kaj bo, a delalo se bo v tej smeri. Vem, da bo z vsakim pogovorom, z vsako akcijo, treningom in tekmo lažje. Da si bomo bližje in da se bomo bolje razumeli. Bilo bi neumestno govoriti o letu 2012. Danes sem na primer videl zlate kadete in morda bo leta 2012 trojica izmed teh fantov v članski reprezentanci, a danes so zame vsi neznanka.

V zadnjem reprezentančnem ciklusu je slovenska reprezentanca slonela na mladih igralcih. Kako jih ocenjujete?
Moram priznati, da nisem videl veliko tekem Slovenije. Še tisto v Hamburgu sem gledal zgolj prvi polčas, ki pa je bil daleč od lepega. Na igrišču sem videl nekaj igralcev, ki jih prej nisem poznal, mladih, zanimivih.  Potencialnih. Vidi se – kadetsko zlato, da se v Sloveniji z mladimi dela odlično.  A vseeno imam v mislih še štiri ali pet igralcev, ki niso igrali in jih želim v ekipi.

Kot pomočnik bo z vami sodeloval Boris Denič, kar je bil tudi pogoj vodstva RZS ob vašem prevzemu selektorskega mesta. Ste imeli ob tem kaj pomislekov?
S tem nisem imel nobenih težav. Zanimalo me je le, kdo bo moj pomočnik. Sam nisem poznal ljudi v slovenskem prostoru, ki bi lahko bili moji pomočniki, zato nisem predlagal nikogar. Boris Denič že dlje časa dela v rokometu, zato ni nobenih preprek. Veselim se našega sodelovanja.

Kako je z vašim zdravjem? Zaradi težav s hrbtenico in kolenom niste sprejeli mesta trenerja pri najbogatejšem nemškem klubu Rhein-Neckar Löwen …
Evo, včeraj sem uspel sam prevoziti 700 kilometrov, vsako jutro grem na ribolov za nekaj ur, tako, da se je stanje popravilo. V vsakem primeru bi lahko takoj začel s pripravami reprezentance Slovenije.

Vedno ste bili usmerjeni le k eni tekmi. Prva tekma bo za vas z Nemčijo na evropskem prvenstvu v Avstriji, kjer ste dobili težko skupino…
Zakaj bi govorili o tretjem nasprotniku, če je danes na sporedu prvi. Vedno je najpomembnejša tista tekma, ki je naslednja. Nemčija je težak nasprotnik, nič lažji nista Poljska in Švedska. Kakorkoli že, vse te tri ekipe dobro poznam. Od vseh iz naše skupine najmanj poznam moštvo Slovenije, zato težko govorim, kaj narediti za čimprejšenj napredek. In kaj narediti, da bodo igralci hitro prišli do stabilnosti, da bodo vedeli, kje so in da ni velikih nihanj. To bodo moje prve naloge.

Pa vendarle cilji za evropsko prvenstvo v Avstriji že morajo biti postavljeni!
Cilji? Logično bi bilo postavljati si etapne cilje. Nima smisla postaviti si cilj, da pretečem 2000 metrov, če jih ne morem 500. Vemo, kakšno skupino imamo v Avstriji, da tri mesta vodijo naprej, eno pa domov. Moj cilj je takšen, kot si ga želite tudi vi – da se uvrstimo med tiste tri, ki peljejo naprej.