Reprezentančni teden je za slovensko člansko izbrano vrsto zelo raznolik. Poleg treningov pred pripravljalnima tekmama tega vikenda v Črnomlju in Kočevju proti Srbiji, jo kar nekaj aktivnosti čaka tudi izven igrišča. Ena izmed teh se je v četrtek dopoldne odvila v športni dvorani Vojašnice Edvarda Peperka.
Skupina za poveljevanje, kontrolo in voditeljstvo Centra vojaških šol iz Maribora je članom slovenske reprezentance pripravila poligone s tremi različnimi preprekami. Na prvem so morali na nosilih prenesti nezavestnega člana ekipe preko improviziranega minskega polja, na drugem slednjega rešiti skozi okno stavbe, medtem ko je na tretjem celotna ekipa morala premostiti improvizirane nevarne ovire.
Vsem poligonom je bilo skupno, da so bili pri premagovanju le-teh pomembni medsebojna pomoč, sodelovanje in zaupanje znotraj ekipe. Slednja je morala, tako kot na igrišču, za uspešen lov cilja delovati kar se da homogeno.
»Mobilne ovire v Slovenski vojski uporabljamo za odkrivanje voditeljskega potenciala, urjenja voditeljskih veščin in tudi za team buildinge. Verjamem, da je bila naša ideja za člane slovenske rokometne reprezentance zelo dobrodošla. Tako so se lahko med pripravami vsaj malo pomaknili izven okvirjev vsakdanje ponavljajoče rutine treningov,« je po uspešnem zaključku četrtkovega dopoldneva dejal eden izmed inštruktorjev, major Boris Majcen in dodal: »Na team buildingu smo želeli poudariti dve stvari – ekipno delo in časovno komponento. Tudi pri športu sta ti dve stvari zelo pomembni. Ekipa mora funkcionirati, posameznik ne more sam zmagati tekme. Na drugi strani je čas zelo relativen. Ni vseeno ali dve minuti pred koncem vodiš ali zaostajaš za dva zadetka. Čas v enem ali drugem primeru »teče« drugače.«
Skozi poligone so se člani reprezentance srečevali tudi z ostalimi vrednotami, primarno z medsebojnim zaupanjem in prevzemanjem odgovornosti. »To je bila super zanimiva izkušnja. Četudi smo povezana ekipa, smo na preprostih izzivih lahko videli, koliko rezerv še imamo pri sodelovanju za uspešno razrešitev naloge. Tako kot na tekmi, je bilo tudi tukaj potrebno imeti zastavljen načrt in verjeti vanj. Pomembna je bila medsebojna komunikacija. Nihče se ne sme bati predlagati ideje, jih pa mora nato utemeljiti. Ko ekipa izbere skupno pot do rešitve, mora vanjo verjeti in jo ponotranjiti vsak član,« je misli po zanimivi izkušnji strnil reprezentančni vratar Urban Lesjak.
Rokometna zveza Slovenije se za organizacijo izjemno zanimive izkušnje iskreno zahvaljuje Slovenski vojski ter osebju Vojašnice Edvarda Peperka. Verjamemo, da bodo člani reprezentance lekcije znali prenesti tudi na naše, rokometno »bojišče«.