Potem ko so se na ponedeljkovih modulih udeleženci, med njimi tudi slovenski gospodarski minister Matjaž Han strinjali, da so povezovanje gospodarstva in športa ter vlaganje v mlade ključni za razvoj in uspehe v športu (več o prvem dnevu je na voljo TUKAJ), je bil v drugem dnevu poudarek foruma na pomembnosti sinergije športa, turizma in gospodarstva za razvoj regije. Na različnih okroglih mizah so sodelovali številni gosti iz sveta športa, gospodarstva in politike.
Tesno sodelovanje športa, turizma in gospodarstva so gonila trajnostnega razvoja, regionalnega sodelovanja in globalne konkurenčnosti – je sporočilo drugega dneva športno-gospodarskega foruma, ki je bil zapolnjen s paneli in razpravami o priložnostih za športno in turistično skupnost Hrvaške in Slovenije.
Predsednik slovenskega Združenja Manager, Iztok Seljak je uvodoma spregovoril o aktualnih izzivih zelene tranzicije v Evropi ter poudaril, kako lahko šport postane pomemben dejavnik globalne konkurenčnosti.
Na panelu, posvečenem razvoju vrhunskega športa, sta dr. Bor Rozman, predsednik Rokometne zveze Slovenije, in Krešimir Šamija, predsednik Uprave za šport iz Ministrstva za turizem in šport RH, razpravljala o odgovornostih države in možnostih zasebnega sektorja pri podpori tega razvoja.
Franjo Bobinac, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, in Zlatko Mateša, njegov hrvaški kolega, predsednik Hrvaškega olimpijskega odbora, sta delila izkušnje o razvoju in promociji športa na nacionalni ravni ter o organizaciji in udeležbi na Olimpijskih igrah.
Vedran Šupuković, predsednik Združenja športnih klubov HGK, je poudaril pomembnost sodelovanja športnih klubov in gospodarstva, medtem ko je Marta Bulhak iz Pivovarne Laško Union ponudila pogled zasebnega sektorja.
Na panelu o ekonomskih potencialih vlaganja v šport ter prednostih konsolidacije industrije na ravni Adria regije so svoje poglede predstavili predstavniki sponzorjev rokometnih reprezentanc obeh držav. Razpravljali so o gospodarskih potencialih športa kot gonilni sili regionalnega razvoja. Valerija Glavač (MOL Slovenija), Janez Škrabec (Riko Group), Marin Zovko (INA), Vilma Učeta-Duzlevski (Triglav zavarovalnica) in Ivan Čula (Hrvaška pošta) so poudarili, da so strateške naložbe v infrastrukturo izrednega pomena za razvoj športa.
Popoldanski del Foruma je bil posvečen povezavi športa in turizma. Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije, in Kristjan Staničić, direktor Hrvaške turistične zveze, sta razpravljala o pomembnosti celoletne in regionalno uravnotežene ponudbe. Suzana Šop, glavna sekretarka Športne zveze mesta Zagreb, pa je predstavila, kako sinergija med športom in turizmom lahko obogati ponudbo za lokalne skupnosti in turiste.
V zaključku drugega dne, ki so ga zaznamovale vsebine, ki so se dotikale predvsem vloge slovenskih in hrvaških zamejcev, so zbrani v svoji sredini z navdušenjem pozdravili še podpredsednika vlade RS in ministra za zamejce v Sloveniji in po svetu Mateja Arčona, ki je skupaj z voditeljico udeležence nagovoril v konstruktivnem in vsebinskem pogovoru o vlogi in pomembnosti zamejskih Slovencev in vladnih iniciativah zanje, med katerim smo izvedeli, da je minister nekdanji športnik in strasten podpornik rokometa, kar je dodatno poudarilo njegovo razumevanje športa kot povezovalne sile med skupnostmi in državami.
Forum se je zaključil s panelom na temo vloge manjšin v mednarodnem gospodarskem in športnem sodelovanju. Vesna Humar iz Urada za Slovence v zamejstvu je poudarila pomen manjšinskih skupnosti kot mostov sodelovanja. S hrvaške strani sta Frano Matušić, državni sekretar iz Ministrstva za zunanje in evropske zadeve in Dario Magdić, namestnik državnega sekretarja državnega urada za Hrvate zunaj RH, poudarila, kako manjšine prispevajo k gospodarskemu povezovanju regije in promociji kulturne identitete.
Forum je v drugem dnevu skozi izmenjavo idej in izkušenj poudaril ogromne potenciale športa in turizma kot elementov za trajnosten in enakomeren razvoj regije.
RZS je podobne dogodke organizirala tudi v času evropskih prvenstev na Poljskem 2016, na Hrvaškem 2018 in v Nemčiji 2024, prvega pa leta 2025 v Katarju.