16. 6. 2025

Zapustil nas je Herbert Jeglič

Z veliko žalostjo sporočamo, da nas je v 82. letu starosti zapustil Herbert Jeglič, ki je v slovenskem rokometu pustil neizbrisen pečat.
Njegova življenjska pot je bila globoko prepletena z rokometom – kot trener je deloval pri RD Slovan in Šentvid, bil pomočnik Mitje Vidica pri ženski mladinski reprezentanci, član predsedstva in številnih strokovnih teles Rokometne zveze Slovenije (RZS), dolgoletni predsednik Strokovne komisije Zveze društev rokometnih sodnikov Slovenije (ZDRSS) ter častni član RZS.

Jeglič je bil izjemen sodnik, ki je skupaj s Štefanom Jugom sodil na najvišji ravni svetovnega rokometa. Sodil je na kar 11 svetovnih prvenstvih, tako mladinskih kot članskih. Med drugim je sodil finale Olimpijskih iger leta 1988 v Seulu ter tudi na Olimpijskih igrah 1992 v Barceloni, kar je bil izjemen dosežek – bil je prvi Slovenec, ki mu je bila zaupana tako pomembna naloga. Leta 1990 sta z Jugom sodila tudi finale Svetovnega prvenstva v tedanji Češkoslovaški. Leta 1994 sta sodila tudi na prvem Evropskem prvenstvu na Portugalskem, kar je bilo tudi njegovo zadnje dejavno sojenje na najvišji ravni. Dolga leta sta z Jugom veljala za najboljši sodniški par na svetu. 

Po koncu sodniške kariere je bil delegat na številnih velikih tekmovanjih, med drugim tudi na Olimpijskih igrah v Sydneyju 2000 in v Atenah 2004, pa tudi na svetovnih in evropskih prvenstvih, kjer je s svojim znanjem in izkušnjami pomembno prispeval k strokovnosti in razvoju rokometnega sojenja na najvišji ravni. 

Svoje znanje je delil kot član Komisije za sojenje pri Mednarodni rokometni zvezi (IHF), delegat pod okriljem Evropske rokometne zveze (EHF) in IHF ter predsednik Tekmovalne komisije RZS, kjer je z velikim občutkom skrbel za razvoj domačega sojenja. Številni sodniški pari, ki so zaznamovali slovenski rokomet, so zrasli prav pod njegovim mentorstvom – med njimi Kalin–Korič, Požežnik–Repenšek, Krašna–Vodopivec, Krstič–Ljubič, Juratovec–Puntarič, Veber–Pangerc in drugi.

Jeglič ni bil le strokovnjak, ampak človek, ki je s svojo predanostjo, dostojanstvom in širino pustil neizbrisen pečat v naši skupnosti.

V imenu rokometne družine izrekamo iskreno sožalje njegovi družini, prijateljem in vsem, ki so ga poznali in cenili.

Počivajte v miru, dragi Herbert!