Letošnji Dan rokometa je bil razdeljen v dva sklopa. Prvi del je bil posvečen izobraževanju in izmenjavi dobrih praks, popoldanski pa formalnemu delu zborovanja.
Dogajanje se je začelo z nizom vsebinsko bogatih panelov, namenjenih klubskim predstavnikom in širši rokometni javnosti. Uvodoma je Aleš Jug, komisar tekmovanj RZS, podrobno predstavil spremembe v tekmovalnih aktih in jih podkrepil s primeri iz prakse, kar je pri zbranih vzbudilo veliko zanimanja.
V nadaljevanju je bila predstavljena izjemna zgodba ŽRD Škofja Loka, ki je pred dvema letoma opravila popoln "reset". Leon Panjtar je kot eden glavnih protagonistov nove ere gorenjskega kluba predstavil širok nabor aktivnosti, ki se jih poslužujejo v klubu. Z njimi so zelo uspešni, saj je klub je v dveh sezonah število igralk povečal za več kot 100 odstotkov, pri čemer je poseben poudarek namenjen množičnosti, ki je tudi eden ključnih stebrov Strategije RZS 2023–2030.
Tretji panel je bil posvečen svežemu partnerstvu RZS s švedskim podjetjem Solidsport, s katerim bo vzpostavljena nova OTT platforma za prenos slovenskih ligaških tekem. Klubi so se podrobneje seznanili s sistemom, ki bo monetiziral oglede in digitalnim potencialom, ki ga prinaša ta sodobna rešitev.
Drugi del dogodka je prinesel 37. Zbor članov RZS, kjer so udeleženci prisluhnili poročilom organov zveze. Predsednik dr. Bor Rozman je izpostavil uspešno poslovanje krovne slovenske rokometne organizacije – finančni primanjkljaj iz konca leta 2022 je bil več kot prepolovljen, sponzorska sredstva pa so se v letu 2024 povečala za kar 53 odstotkov v primerjavi z letom prej. Pozitiven trend se nadaljuje tudi v letu 2025.
Zbor je na predlog predsednika v Predsedstvo RZS potrdil dva nova člana – Jureta Viščka in Bernardico Viher Gašparec. Slednja je direktorica podjetja Fagus GIS, ki se kot eden največjih sponzorjev pridružuje podpori razvoju rokometa med mladimi in bo del sredstev namenilo za štipendiranje perspektivnih rokometašev.
Predstavljen je bil tudi finančni načrt RZS za leto 2025, ki znaša 3,282 milijona evrov, od česar sta dve tretjini (2,09 milijona) sredstev namenjeni izvajanju programov moških in ženskih reprezentanc, dobra petina (nekaj manj kot 0,7 milijona) za izvedbo tekmovanj, slabe pol milijona pa za projekte Rokomet moja igra, Srednješolski rokometni centri, Rokometni oddelek Gimnazije Šiška in Športni kamp RZS ter plače zaposlenih na zvezi.
Rozman se je ob tej priložnosti posebej zahvalil vsem klubskim delavcem, ki so po njegovih besedah temelj izjemnih uspehov slovenskega rokometa v preteklem letu. Rokomet je postal prvi kolektivni šport v Sloveniji, ki je na olimpijskih igrah nastopil z reprezentancama obeh spolov, ženska reprezentanca pa sploh prva ženska kolektivna ekipa iz Slovenije z olimpijskim nastopom.
Poudariti velja tudi odlična nastopa na evropskih prvenstvih – moška izbrana vrsta je osvojila šesto mesto, ženska pa se je po obsežni pomladitvi prebila v drugi del tekmovanja in ga zaključila na desetem mestu.
Za konec je predsednik Rozman zbrane seznanil z možnostjo, da bi Slovenija skupaj s Srbijo in Severno Makedonijo kandidirala za organizacijo moškega evropskega prvenstva leta 2034. Po dosedanjih pogovorih si RZS prizadeva, da bi v Sloveniji gostili dve skupini prvega dela, eno skupino drugega dela in en polfinale, medtem ko bi finalni del zaradi kapacitet dvorane potekal v Beogradu.