V Kairu se je odvil volilni kongres Mednarodne rokometne zveze (IHF). Dogodka v hotelu St. Regis v egiptovski prestolnici se je udeležilo 176 predstavnikov nacionalnih rokometnih zvez od skupno 211, najbolj zastopane države pa so bile iz Afrike (51), Evrope (48) in Azije (36).
V bitko za predsedniško mesto se je podal tudi nekdanji predsednik Rokometne zveze Slovenije Franjo Bobinac, ki je bil eden treh evropskih izzivalcev 81-letnega Moustafe. V glasovanju 176 držav je Moustafa prejel 129 glasov, Bobinac 24, Nemec Gerd Butzeck 20, Nizozemec Tjark de Lange pa tri.
Egipčan je že 25 let na čelu IHF. Na kongresu v portugalskem Estorilu 2000 je na tem položaju zamenjal Avstrijca Erwina Lanca. Pred avstrijskim bančnikom in politikom so bili na vrhu mednarodne zveze še Šveda Gösta Björk in Paul Högberg ter Švicar Hans Baumann.
Mustafa je bil na naslednjih dveh volilnih kongresih IHF zanesljivo boljši od protikandidatov. V egiptovskem letoviškem kraju El Gouna 2004 je ugnal Šveda Staffana Holmqvista, enako mu je uspelo pet let kasneje na kongresu v Kairu, kjer je še bolj prepričljivo premagal Luksemburžana Jeana Kaiserja.
Na naslednjih treh kongresih v katarski Dohi 2013 ter turški Antalyi 2017 in 2021 nato sploh ni imel protikandidata, na letošnjem kongresu v Kairu je v družbi Bobinca, Butzecka in de Langea, za nov mandat na čelu IHF je prejel 73-odstotno podporo predstavnikov nacionalnih rokometnih zvez.
"Svetovni rokomet še ni pripravljen na spremembe, ki bi bile z vidika športa, navijačev, sponzorjev in vseh ostalih deležnikov nujne ter v korist skupnega razvoja. Veseli me, da sem med vsemi evropskimi kandidati prejel najvišjo podporo. Razpleta verjetno ne bi bistveno spremenila niti večja evropska povezanost – v takšnem primeru bi bil morda drugačen zgolj pristop," je po kongresu v Kairu dejal Bobinac in nadaljeval: "Volitve so bile manj soočenje idej in vizij ter bolj odraz odločanja po posameznih kontinentih. Svetovni rokomet je znova izbral ustaljene tirnice, ki mnogim posameznikom tako ali drugače ustrezajo. Kljub temu ostajam trdno zavezan prizadevanjem za bolj transparenten, odprt in pravičen šport."
"Lahko smo ponosni, da smo Slovenci imeli takšnega kandidata. Njegov suveren petminutni nastop je bil najbolj prepričljiv med vsemi kandidati, kar je potrdil tudi aplavz v dvorani. Žal pa se je znova pokazalo, da na takšnih volitvah pogosto ne odločajo vizije, temveč vnaprej oblikovana razmerja moči. Kljub temu je bila to pomembna in pogumna kandidatura, ki je slovenski rokomet postavila na zemljevid tistih, ki si upajo jasno in glasno govoriti o spremembah," pa je dodal predsednik RZS dr. Bor Rozman.
Na volitvah v preostale organe je bil na področju notranje vizije eden izmed treh kandidatov podpredsednik RZS Sebastjan Gergeta. Zbrani so izbirali dva člana, tretjemu pa je pripadlo mesto nadomestnega člana. Gergeta je prejel 106 glasov, Portugalec Ulisses Pereira 135, Turek Sevket Altug Tasdemir pa 73.
"Za Rokometno zvezo Slovenije in zame osebno izvolitev predstavlja veliko čast in odgovornost. Za RZS je to še posebej pomembno, saj z udeležbo v organih IHF pridobivamo neposreden dostop do upravljavskih struktur ter ključnih informacij. V svojem mandatu si bom prizadeval vplivati na dvig ravni transparentnosti, poročanja in kakovosti upravljanja, kar je bilo tudi eno osrednjih pričakovanj in jasna želja številnih članic, izražena skozi volilni proces," je povedal Gergeta.
Gergeta je bil med letoma 2015 in 2023 član upravnega odbora RK Celje Pivovarna Laško, med letoma 2018 in 2022 pa vodil Združenje klubov Lige NLB. Od leta 2022 na RZS zaseda mesto podpredsednika.